HandyWorld-SI.com Domov / Stik 
Išči   
Dodaj članek | Napredno iskanje | Statistika spletne strani | Oglasevanje | Povezave | Ankete | Koledar | Oglasevanje | Povezave | Ankete | Koledar |
 Dobrodošli na HandyWorld-SI.comsreda, junij 19 2013 @ 13:11 CEST 

Who's Online
Gostje: 7

O nas
Handyworld-SI
Nacionalni portal za vse – hendikepirane in tiste, ki mislijo da niso

Kategorije
Vstopna stran
Novice (738/0)
Zakonodaja (178/0)
Storitve (201/0)
Mednarodno sodelovanje (43/0)
Dostopnost (63/0)
Kultura (80/0)
Intimno (42/0)

Prijava uporabnika
Uporabniško ime:

Geslo:

Nisi registriran uporabnik? Registriraj se.

KNJIŽNICA YHD

YHD odpira knjižnico za obiskovalce. Izposoja je brezplačna, seznam gradiva pa najdete na povezavi na wordovo datoteko. Izposoja je mogoča vsak dan med 10. in 13. uro v pisarni YHD (Grablovičeva 62)

SEZNAM GRADIVA - klikni tu


Kaj je novega

Članki

Ni novih člankov

Komentarji zadnja 2 tedna

ni novih komentarjev

Trackbacks zadnja 2 dni

Ni novih trackback komentarjev

POVEZAVE zadnja 2 tedna

Ni nedavnih novih povezav

Dogodki
Ni prihajajočih dogodkov


Izbira družinskega pomočnika
četrtek, september 09 2004 @ 14:27 CEST
Piše: Vita
Ogledov: 3,433

1.Kdo ima pravico do družinskega pomočnika?

 

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.



 

Šteje se, da gre za hendikepirano osebo, ki ima pravico do družinskega pomočnika, če:

- je zanjo pred uveljavljanjem pravice do izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
- je oseba invalid po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
- če v skladu s tem zakonom komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi družinski pomočnik.
 
Hendikepiran posameznik v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, vendar mu ta pravica v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, miruje.

 

2. Kdo je lahko družinski pomočnik?


- oseba, ki hendikepiranemu posamezniku nudi pomoč, ki jo potrebuje, pri tem pa ni dolžan kriti materialnih stroškov za življenje invalidne osebe.

- oseba, ki bi se lahko štela za brezposelno osebo po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ali se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

- oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov hendikepirane osebe (štejejo se osebe, ki se kot družinski člani upoštevajo pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in brat in sestra, stara mati, stari oče, stric in teta.

 

3. Kje in kako se uveljavlja pravico do družinskega pomočnika?


Zadevo ureja pristojen center za socialno delo. V vlogi za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika je potrebno navesti naslednje osebne podatke:
- ime in priimek,
- EMŠO,
- davčno številko,
- podatke o prebivališču (v primeru tujega državljanstva tudi podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje v Republiki Sloveniji),
- podatke o imenu in priimku ter prebivališču osebe, ki jo želi za družinskega pomočnika.

Tej vlogi mora hendikepirana oseba priložiti tudi izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, ki jo potrebuje, in da bo zapustil trg dela oziroma da se bo odjavil iz evidence brezposelnih oseb ter ali želi uveljaviti pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Izjava mora vsebovati naslednje osebne podatke družinskega pomočnika:
- ime in priimek,
- EMŠO,
- davčno številko,
- podatke o prebivališču (v primeru tujega državljanstva tudi podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje v Republiki Sloveniji),
- podatke o transakcijskem računu.

Invalidna oseba in družinski pomočnik lahko skleneta dogovor, v katerem podrobneje določita način, vrsto in obseg pomoči, ki jo bo družinski pomočnik nudil invalidni osebi. V primeru sklenjenega dogovora mora biti vlogi priložen tudi ta dogovor.


Če je invalidna oseba pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika v celodnevnem institucionalnem varstvu, mora pristojni center za socialno delo pred odločitvijo pridobiti tudi mnenje zavoda, v katerem je nameščena.


4. Kdo odloči o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika?

 

Pristojni center za socialno delo odloči o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo.
Komisijo sestavljajo strokovni delavec po tem zakonu, zdravstveni delavec, ki dela na področju socialnega varstva, in predstavnik uporabnikov.

V primeru, da je hendikepirana oseba za družinskega pomočnika izbrala tistega od staršev, ki ji je že nudil nego in varstvo in je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, lahko center za socialno delo o pravici do izbire družinskega pomočnika odloči brez mnenja komisije iz prejšnjega člena.


Pristojni center za socialno delo izda odločbo, s katero ugotovi, da bo invalidni osebi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, nudil izbrani družinski pomočnik, in hkrati odloči o pravici družinskega pomočnika iz prvega odstavka 18.i člena tega zakona.

5. Kakšne pravice ima družinski pomočnik?


Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom od polnega. Delno plačilo za izgubljeni dohodek se usklajuje z rastjo minimalne plače.
 
Če je za invalidno osebo pred uveljavljanjem pravice izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, staršu pripada pravica družinskega pomočnika od prvega dne po prenehanju pravic po predpisih o starševskem varstvu do dokončnosti odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri družinskega pomočnika in njegovih pravicah.

 

6. Katere so dolžnosti družinskega pomočnika?


Družinski pomočnik invalidni osebi nudi pomoč v skladu z njenimi potrebami in interesi, zlasti pa:
- nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska opravila,
- zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
- spremstvo in udejstvovanje v različnih socialnih in družbenih aktivnostih (kulturne, športne, verske, izobraževalne),
- omogočati, da zakonit zastopnik, če ga invalidna oseba ima, opravlja svojo funkcijo.

Družinski pomočnik se mora udeleževati programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica, ki določi tudi njihovo vsebino, izvajalce, pogostost in trajanje.

7. Spremljanje dela družinskega pomočnika


Center za socialno delo ves čas spremlja, ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč. Invalidna oseba lahko kadarkoli center za socialno delo seznanja z delom družinskega pomočnika.

Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. Center za socialno delo mora s poročilom družinskega pomočnika seznaniti invalidno osebo, ki k poročilu lahko poda svoje mnenje.

V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, mora družinski pomočnik nemudoma obvestiti pristojni center za socialno delo. Center za socialno delo o spremenjenih okoliščinah pridobi tudi mnenje invalidne osebe.

Pristojni center za socialno delo o delu družinskega pomočnika sestavlja letno socialno poročilo, ki vsebuje tudi obvestila oziroma mnenja invalidne osebe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in poročila oziroma obvestila družinskega pomočnika iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
 

8. Prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika

 

Družinski pomočnik preneha opravljati svoje naloge:
- na željo invalidne osebe,
- na željo družinskega pomočnika,
- zaradi spremenjenih potreb invalidne osebe,
- zaradi izvajanja dolžnosti in nalog v nasprotju z določbami tega zakona,
- s smrtjo družinskega pomočnika,
- s smrtjo invalidne osebe

V primeru, da se invalidna oseba želi vrniti v zavod, v katerem je bivala pred uveljavljanjem pravice do pravice do družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu v ta zavod.

 
9. V primeru, ko družinski pomočnik ne želi več nuditi pomoči

 

mora hendikepirani osebi nuditi pomoč, ki jo ta potrebuje, dokler ji ni zagotovljena nova pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb ali druga oblika varstva. Tudi v tem primeru ima družinski pomočnik pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde. Če družinski pomočnik kljub temu ne nudi pomoči invalidni osebi, kot jo potrebuje, se pri uveljavljanju pravic po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti šteje kot, da je družinskemu pomočniku pogodba o zaposlitvi prenehala iz krivdnega razloga.



 

Celotno uradno prečiščeno besedilo Zakona o socialnem varstvu (v veljavi od 27. februarja 2004) kjer je opredeljen družinski pomočnik najdete na:

http://www2.gov.si/zak/upb.nsf/DrugiPlan/6CA5069A1DAABBFDC1256E38002FF3A8?OpenDocument

 

 


  



Dodatne možnosti
  • Za tisk prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.handyworld-si.com/slo/trackback.php/2004090914270154

    No trackback comments for this entry.
    Izbira družinskega pomočnika | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Spletna stran ni odgovorna za komentarje uporabnikov.

    This portal has been produced with the financial assistance of the European Union.
    The contents of this portal are the sole responsibility of YHD and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the EU.