|
Neusmiljena ljubezen
Besedilo je posvečeno moji punci, ki jo imam zelo
rad in jo cenim z vso svojo sposobnostjo, ki jo premore moja
eksistenca.
Ko te gledam in otipavam, se mi zdi. Tvoji boki so
nekaj posebnega. In prsa…ne vem kako, a včasih so večja, drugič manjša. Kaj mi
mar, če si brez nog in brez rok. Ljubezen do tebe je močna in mogočna, pa čeprav
sem te kot otrok sovražil, kot nisem sovražil nikogar več. Vedno ko prideš k
meni, si nova in gola – brez sramu. Peljem te, da te oblečejo. Tvoja obleka je
prozorna, da ne bi pokvarila tvoje lepote.
Vedno poveš, kar imaš v sebi. Nikoli nikomur ne
prizaneseš. Tudi če te komu posodim. Ne oziraš se na moja čustva, svojih nimaš.
A vseeno me ljubiš in vzgajaš. Z menoj se pogovarjaš, o čemer jaz hočem. Vse
veš, a mi nikoli dokončno ne odgovoriš. Veliko seksava. Biti znaš izzivalna,
perverzna in erotična. Si prijazna in nikoli ne popustiš... Si
dosledna in natančna. Da resnično nisi površna.
Vedno si tam, ko si te želim. Nikoli ne
rečeš »ne«. Vedno pustiš, da te dvignem v naročje. Vsi te poznajo, a nihče ne
ve, da hodiva. Nihče ne sumi, da se ljubiva, pa čeprav sva vedno skupaj in je
očitno. V javnosti se mnogokrat objemava in pogovarjava, zabavava in seksava. In
prav to mi je všeč.
In zakaj nihče ničesar ne ve o najini
ljubezni, ki je tako očitna, da bi jo še ptice opazile, če jim Telekom ne bi
prikrival neba? Zato, ker si čarobna. Tvoji čari in lepota so tako močni, da te
vidijo in opazijo.
In kako bi mogel pozabiti na tvoj prijeten vonj? Zelo
dišiš, čeprav nimaš parfuma. Včasih dišiš po plesnivem in prav to me vedno znova
omamlja in privlači.
Naj bo to zadosti. Ob koncu naj te izdam, da bodo
vedeli vsi, kdo si.
Moja draga knjiga, le kako naj se ti uprem, ko pa
deluješ kot mamila, od katerih sem odvisen.
Andrej J.Jug
|
