|
Pravice delovnih invalidov II. in III. kategorije so:
1. pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu,
2. pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in pravica do delne
invalidske pokojnine,
3. pravica do ustreznih denarnih nadomestil,
4.
pravica do poklicne rehabilitacije.
- Pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti pripadajo
zavarovancem ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če so bili ob nastanku
invalidnosti vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse primere
zavarovanja. V drugih primerih mora biti izpolnjen dodaten pogoj ustrezne
zavarovalne oziroma pokojninske dobe.
Pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim
delovnim časom imajo po zakonu iz 1992. leta invalidi III. kategorije, če so za
tako delo zmožni brez poklicne rehabilitacije, lahko pa se za tako delo
usposobijo s poklicno rehabilitacijo po zakonu iz 1992 leta.
Po ZPIZ-1 to pravico pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala II.
kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50.letu starosti, oziroma zavarovanec,
pri katerem je nastala III. kategorija invalidnosti, če se je njegova preostala
delovna zmožnost zmanjšala za manj kot 50 % in še vedno lahko dela v svojem
poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ne več na delovnem mestu, na katero
je bil razporejen. Premestitev je dolžnost delodajalca, ki jo mora zagotoviti
svojemu delavcu, ki je pri njem v delovnem razmerju.
- Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom pri svojem
delu
ima po zakonu iz 1992 leta praviloma invalid II. kategorije
invalidnosti, če lahko to delo opravlja najmanj polovico polnega delovnega
časa.
Po ZPIZ-1 pridobi to pravico zavarovanec, pri katerem je nastala III.
kategorija invalidnosti, ki kljub morebitni poklicni rehabilitaciji ni več
zmožen za delo s polnim delovnim časom in pridobi obenem tudi pravico do delne
invalidske pokojnine.
- Pravica do delne invalidske pokojnine
Po ZPIZ-1 jo
pridobi zavarovanec III. kategorije invalidnosti. Delna invalidska pokojnina se
odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske
pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
- Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, ki ustreza njegovi
preostali delovni zmožnosti na drugem ustreznem delu
Po zakonu iz
1992. leta jo ima zavarovanec, razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, če ne
more opravljati svojega dela niti polovico polnega delovnega časa, lahko pa se
za drugo delo usposobi s poklicno rehabilitacijo.
Glede na priznano pravico imajo ti delovni invalidi
tudi:
- pravico do ustreznih denarnih nadomestil:
- do
nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo oziroma
zaposlitev, če mu to delo ni bilo zagotovljeno. To pravico imajo tudi invalidi
II. in III. kategorije, ki jim je neodvisno od njihove volje prenehalo delovno
razmerje na drugem ustreznem delu, če se v 30 dneh po dokončnosti odločbe o
priznanju pravic iz pokojninsko- invalidskega zavarovanja prijavijo pri Zavodu
za zaposlovanje,
- nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom.
- Pravica do poklicne rehabilitacije
Namen poklicne
rehabilitacije po zakonu iz 1992. leta je, da se delovni invalid strokovno,
fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo tako, da se lahko
ustrezno razporedi oziroma zaposli in vključi v delovno okolje. Pravico do
poklicne rehabilitacije praviloma pridobi zavarovanec s III. kategorijo
invalidnosti, če se glede na starost, invalidnost in preostalo delovno zmožnost
lahko usposobi za drugo ustrezno delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas. Pod
določenimi pogoji izjemoma pridobi pravico do poklicne rehabilitacije tudi
invalid I. in II. kategorije.
Po ZPIZ-1 je poklicna rehabilitacija namenjena strokovni, fizični in
psihosocialni usposobitvi zavarovanca, pri katerem je nastala II. kategorija
invalidnosti, za drug poklic ali delo in njegovi ponovni vključitvi v delovno
okolje z ustrezno razporeditvijo oziroma zaposlitvijo. Samo na zahtevo
zavarovanca je možno to pravico pridobiti za III. kategorijo invalidnosti.
Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec, ki na dan nastanka
II. kategorije invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in je glede na
njegovo preostalo delovno zmožnost utemeljeno pričakovati, da se lahko usposobi
za delo s polnim delovnim časom.
Način oziroma oblika poklicne rehabilitacije mora biti določena skladno z
mnenjem invalidske komisije. Podrobnosti v zvezi s poklicno rehabilitacijo se
določijo v posebni pogodbi, ki jo podpišejo delodajalec, delovni invalid in
ZPIZ.
Oblike poklicne rehabilitacije so lahko različne. Zakon navaja kot osnovno
pravilo praktično delo invalida na ustreznih delih pri delodajalcu oziroma druge
oblike delovnega usposabljanja.
Usposabljanje lahko poteka tudi v specializiranih organizacijah, lahko pa se
opravlja tudi z rednim izobraževanjem v ustreznih šolah in tečajih, če invalid
soglaša, pa tudi z izobraževanjem ob delu. Včasih je potrebno za poklicno
rehabilitacijo prilagoditi delovne prostore in sredstva. Za delovnega invalida
poklicna rehabilitacija ni le pravica, ampak tudi dolžnost, zato so predpisane
tudi sankcije.
V zvezi s poklicno rehabilitacijo ima zavarovanec pravico do dveh vrst
nadomestil. To sta nadomestilo plače med čakanjem na poklicno rehabilitacijo in
denarno nadomestilo med poklicno rehabilitacijo.
|
