Na včerajšnji 1. seji Odbora Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide so bile v obravnavi spremembe in dopolnitve Pravilnika in Pravil o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO. Postopek je bil enofazni, kar pomeni, da so predlagane spremembe in dopolnitve bodisi v celoti sprejete ali pa zavrnjene.

Datum: 23.12.2004

Spoštovani!

Dovolite da v povezavi z ustanavljanjem Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije izrazim svoje osebno nezadovoljstvo s trenutnim dogajanjem.

Glede na to, da sem bil kot sekretar Zveze Sonček osebno prisoten na seji SIOS dne 20.12.2004 se mi zdi neprimerno, da kdorkoli v imenu SIOS oziroma invalidskih organizacij, ki so podpisale pogodbo o ustanovitvi SIOS, daje javne izjave, dokler stališče članic SIOS ni nedvoumno izoblikovano po predhodno določenem postopku.

Na seji SIOS sem, na osnovi sklepov izvršnega odbora Zveza Sonček, zastopal stališče, da SIOS ne razpravlja o pogodbi o ustanovitvi nacionalnega sveta, temveč da najprej pozove vse invalidske organizacije, registrirane na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, k ustanovitvi sveta.

Prav tako sem nasprotoval zahtevi, da o pogodbi odločajo predsedniki invalidskih organizacij brez sklepov njihovih organov upravljanja pod predpostavko, da se ne ustanavlja nacionalni svet invalidskih organizacij temveč le revidira pogodba o ustanovitvi SIOS iz leta 1991.

Po mojem prepričanju namreč SIOS, ki je bil ustanovljen leta 1991, ne more nadomestiti Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, kot ga predvideva Zakon o invalidskih organizacijah, sprejet leta 2002. Če zanemarimo, da leta 1991 ni bilo niti kriterijev niti postopka, po katerem bi se ugotavljalo, katera organizacija je invalidska, potem je glavna ovira, da SIOS ne more biti nacionalni svet v tem, da članstvo v svetu ni bilo prosto, temveč, da so o njem odločale članice, ki so že bile v svetu.

Da SIOS ni nacionalni svet se je zavedalo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je v odgovoru na predložitev pogodbe o ustanovitvi SIOS iz leta 1991, nedvoumno ugotovilo, da morajo invalidske organizacije skleniti pogodbo o ustanovitve nacionalnega sveta in ne samo revidirati predloženo pogodbo.

To stališče so na že omenjeni seji SIOS, poleg predstavnikov Zveze Sonček, zagovarjali tudi nekateri drugi prisotni predstavniki invalidskih organizacij. Zato smo bili ob koncu seje v večini tisti, ki smo zastopali stališče, da morajo biti v nacionalni svet povabljene vse invalidske organizacije, ki jim je tak status podelilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in morajo imeti pri oblikovanju nacionalnega sveta enakopravno vlogo. S prepričanjem, da zapuščamo zgodovinsko sejo SIOS, na kateri je SIOS opustil politiko izključevanja drugače mislečih, smo istega dne tudi odšli k ministru Janezu Drobniču in tam tudi tako nastopali. Žal pa kasnejše izjave nekaterih posameznikov v medijih kažejo, da do zgodovinskega premika ni prišlo.

Seveda je težko ugotoviti o čem so se predstavniki SIOS na seji 20.12.2004, pa tudi na drugih sejah, v resnici dogovorili, saj nas je več prisotnih protestiralo proti temu, da se o sejah ne vodi zapisnik oziroma, da zapisniki, če že so, niso dostopni niti članom SIOS, kaj šele javnosti. Prav tako ni dogovorjenih pravil o tem, kako se sklepe sprejema, za koga so obvezujoči in kdo jih lahko interpretira. V takšni situaciji lahko vsakdo potek seje in razprave na njej interpretira svobodno.

Prav zaradi možnosti svobodnega interpretiranja stališč invalidskih organizacij se mi zdi potrebno, da do podpisa pogodbe o ustanovitvi Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, posamezniki nastopajo v javnosti izključno v svojem imenu ali pa v imenu svoje invalidske organizacije in ne v imenu SIOS oziroma sedemnajstih (17) invalidskih organizacij.



Jože Primožič
Janeza Puharja 10
4000 Kranj

Ljubljana 18.12.2004


Pred desetimi dnevi smo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministru Janezu Drobniču, vložili pogodbo o ustanovitvi Nacionalnega sveta Invalidskih organizacij, kakor ga predvideva Zakon o invalidskih organizacijah (ZIVO). Do sedanje podpisnice smo tri organizacije, ki smo pridobile ustrezen status in se vodimo v registru invalidskih organizacij na ministrstvu. Pogodba je odprta za vse in vsaka organizacija se lahko kadar koli pridruži s podpisom aneksa. Vse invalidske organizacije so bile vabljene k oblikovanju vsebine pogodbe in k enakopravnemu ter brez pogojevanemu pristopu, vendar kot že rečeno smo do sedanje podpisnice tri organizacije.


Na tem mestu želimo pojasniti dogajanje v povezavi z zakonom in Nacionalnim svetom. Pred več kot dvema letoma smo v našem društvu ostro nasprotovali sprejetju ZIVO, ker smo v njem videli uzakonjeno monopolno stanje neformalne združbe SIOS. SIOS si namreč arogantno lasti sredstva FIHO saj le ta deli večinoma sebi, (drobtine drugim). Ni potrebno posebej poudarjati, da so manjše, novo nastale uporabniške organizacije pri tem močno diskriminirane. Predlagani zakon je bil namreč spisan na kožo in povsem v prid velikih kapitalskih organizacij, ki so velikokrat same sebi namen. Po manipulaciji SIOS-a s podpisi volivcev in drugimi umazanimi igrami ter kampanjo proti nam (plačano iz namenskih sredstev pridobljenih na razpisu FIHO) je bil zakon sprejet. To dejstvo smo vzeli v zakup in glede na predpisan način vložili na ministrstvo vlogo za pridobitev statusa najprej Invalidske in nato še Reprezentativne organizacije. Status invalidske organizacije smo že zdavnaj dobili, na dodelitev statusa reprezentativne organizacije pa še vedno čakamo, kljub temu, da je bila naša vloga tretja po vrsti in so že vse kasnejše, tako popolne kot dopolnjevane vloge že pridobile ta status, seveda so te kasnejše, vse organizacije v SIOS-u. Ali lahko verjamemo zgolj v naključja?