ZPIZ-1 ureja tudi pravice iz delovnega razmerja in zakon določa tudi primere, ko lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je pri njem v delovnem razmerju in je na podlagi zmanjšane delovne zmožnosti pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja. Zakon predvideva objektivne in subjektivne razloge, ki vplivajo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Postopek za uveljavljanje pravic
 
Delovnemu invalidu se praviloma zagotovi drugo delo oziroma delo s skrajšanim delovnim časom v organizaciji oziroma pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju.

Pravice delovnih invalidov II. in III. kategorije so:

1. pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu,
2. pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in pravica do delne invalidske pokojnine,
3. pravica do ustreznih denarnih nadomestil,
4. pravica do poklicne rehabilitacije.

Invalidska pokojnina
zagotavlja socialno varnost zavarovancu tudi po tem, ko zaradi izgube delovne zmožnosti ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je bil zavarovan.

Ugotavljanje neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti je izrazito preventivni ukrep invalidskega varstva. Ukrep je namenjen pravočasnemu preprečevanju nastajanja invalidnosti takrat, kadar delovne razmere na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, kljub vsem higienskim in tehnično varstvenim ukrepom v tolikšni meri vplivajo na njegovo zdravje in delovno zmožnost, da mora nujno zamenjati delo, ker bi sicer postal invalid.

V postopkih za uveljavljanje teh pravic sodelujejo invalidske komisije in zdravniki posamezniki kot izvedenski organi ZPIZ. Kadar daje invalidska komisija izvedensko mnenje o invalidnosti, delovni zmožnosti oziroma preostali delovni zmožnosti, se poleg medicinske dokumentacije v sodelovanju z delodajalci pripravijo dokumentacija o delu in drugi podatki, potrebni za ustrezno izvedensko mnenje. Invalidska komisija prouči dokumentacijo o delu in zdravstvenem stanju zavarovanca in povabi zavarovanca in predstavnika delodajalca, pri katerem je v delovnem razmerju, na sejo senata. Na podlagi zbrane medicinske dokumentacije in po pregledu zavarovanca da invalidska komisija izvedensko mnenje o zavarovančevi delovni zmožnosti.

Temeljni namen invalidskega zavarovanja je pokritje zavarovalnega tveganja poklicne invalidnosti in znotraj tega zmanjšane delovne zmožnosti, s tem da se omogoča nadaljevanje zaposlitve zavarovancem in zagotovi v načelu tak materialni položaj, kot so ga imeli pred nastankom invalidnosti. Pravice iz invalidskega zavarovanja lahko pridobijo le zavarovanci.

Spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, odpiranju ter prilagajanju novih delovnih mest za invalide in težje zaposljive brezposelne osebe

Vlada Republike Slovenije je na osnovi Nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006, zgodaj spomladi sprejela Usmeritve aktivne politike zaposlovanja za leti 2002 in 2003 in Programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2002. Med temi ukrepi so tudi programi za pospeševanje zaposlovanja in poklicne rehabilitacije invalidov, programi izenačevanja možnosti in ustvarjanja pogojev zaposlovanja zanje ter programi zaposlovanja starejših in dolgotrajno brezposelnih oseb.

Mednarodna organizacija dela je oktobra 2001 sprejela Kodeks dobre prakse pri urejanju invalidnosti pri delu oziroma na delovnem mestu (v nadaljnjem besedilu: kodeks). Dokument je bil sprejet tripartitno, s strani predstavnikov vlad držav članic, predstavnikov delodajalcev in predstavnikov delavcev, in nima moči pravnega predpisa, pač pa objavlja in predstavlja posamezna pravila, načine ravnanja in pozitivne izkušnje, ki so jih dosegle posamezne države članice pri zaposlovanju invalidov. Urejanje invalidnosti pri delu in na delovnem mestu naj bi bilo opredeljeno v strategiji, ki je temeljni akt delodajalca kot del njegove kadrovske politike, na državni ravni pa je strategija sestavni del ekonomskih in socialnih razvojnih dokumentov.