• Spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju
• Kodeks dobre prakse pri urejanju invalidnosti na delovnem mestu
• Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov

Sem Viki Vertačnik. Ker že od rojstva skoraj nič ne vidim sem osnovno šolo obiskoval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Marsikaj je bilo v letih mojega osnovnošolskega šolanja takega, kar bi človek najraje kar hitro pozabil. Vsekakor pa je bilo tudi precej svetlih strani. Ena od teh je bil prav gotovo pouk zgodovine. Zagotovo ima veliko zaslug za to profesor, ki me je takrat učil, kajti znal je to kar ne zna mnogo pedagogov, znal je približati svoj predmet poslušalcem in ga narediti zelo zanimivega.

REHABILITACIJA KASNEJE OSLEPELIH OSEB
Pasti pred in med procesom

Neinformiranost oseb z izgubo vida

• iskanje informacij
• iskanje možnosti rehabilitacije

Največji problem kasneje oslepelih odraslih oseb, ki so izgubile vid delno ali v celoti zaradi bolezni oziroma nesreče, je pomanjkanje informacij, kako sedaj naprej. Ko človek pride v popolnoma novo situacijo, se osnovni principi življenja porušijo. Po končanem bolnišničnem zdravljenju ni jasne poti naprej. Od posameznika je odvisno, kako se bo znašel v novi situaciji, kako hitro bo pridobil ustrezne informacije o možnostih, ki so mu na voljo.

Zaposlena sem na YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa kot koordinatorka osebne asistence. Glede zaposlitve smo se z Zavodom za zaposlovanje začeli pogovarjati decembra 2002. Formalno z njihove strani ni bilo nobenih zadržkov. Stvari pa so se vseeno zapletle. Zavod za zaposlovanje, namreč krije stroške adaptacije delovnega mesta delodajalcem, ki zaposlijo hendikepirano osebo.

• Šest let mojega poučevanja
• Rehabilitacija kasneje oslepelih oseb
• Postopek za zaposlitev

Zavod RS za zaposlovanje vsak mesec izplačuje invalidskim podjetjem nadomestilo dela stroškov za zaposlene invalide, ki jim je bila invalidnost priznana po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, Zakonu o vojnih invalidih, Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjo v telesnem in duševnem razvoju (Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami) ali Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Ker so invalidska podjetja dejavniki posebnega družbenega pomena, veljajo zanje posebne davčne in druge olajšave, kar jim glede na stroške usposabljanja in zaposlovanja invalidov omogoča, da so pri poslovanju tudi ekonomsko uspešni.

Invalidska podjetja so podjetja, v katerih se usposabljajo in zaposlujejo invalidi, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot drugi invalidi. Invalidska podjetja poslujejo po načelih, po katerih poslujejo drugi gospodarski subjekti.

• Delovanje invalidskih podjetij
• Posebne davčne in druge olajšave invalidskih podjetij
• Kaj so invalidska podjetja

Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/1999, določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.

V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev skupaj s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.